Venezuelske oblasti so v četrtek, 1. januarja 2026, izpustile pet španskih državljanov, ki so bili zaprti v tamkajšnjih zaporih. Španski minister za zunanje zadeve José Manuel Albares je potrdil njihove identitete in sporočil, da so izpuščene osebe že na poti v domovino. Med izpuščenimi so José María Basoa, Andrés Martínez Adasme in Miguel Moreno Dapena, katerih družine se je predsednik španske vlade Pedro Sánchez udeležil na srečanju že lanskega decembra. Po navedbah ministrstva je med osvobojenimi tudi ženska z dvojnim državljanstvom. Španska vlada je potezo označila za pozitiven korak v novem obdobju, v katerem se nahaja Venezuela pod novim vodstvom. Madrid je pred tem maja lani opozoril, da je bilo v Venezueli samovoljno pridržanih štirinajst oseb s španskim državljanstvom, večinoma z dvojnim državljanstvom. Zadnja izpustitev sledi povečanemu diplomatskemu pritisku Španije, ki si je prizadevala za svobodo svojih državljanov, označenih za politične zapornike. Dogodek predstavlja pomemben mejnik v diplomatskih odnosih med Madridom in Caracasom. Čeprav so se nekatere družine s predsednikom vlade srečale že konec leta 2025, se je proces dejanskih izpustitev začel šele po uradnih pozivih novemu venezuelskemu vodstvu. Špansko zunanje ministrstvo je ob tem poudarilo, da si bodo še naprej prizadevali za preostale državljane, ki bi bili lahko še vedno pridržani v tej južnoameriški državi.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je po nedavnem zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil uradno pozvala vlado predsednika Donalda Trumpa k oblikovanju skupne agende za sodelovanje. Washington se je na poziv odzval s presenetljivo diplomatsko potezo, saj je iz takojšnjih pogovorov o reševanju krize izključil opozicijsko voditeljico Marío Corino Machado in namesto tega ponudil priložnost izvršni oblasti pod vodstvom Rodríguezove. Ameriška administracija je sporočila, da kljub ugledu Machadove trenutno prednost daje neposrednemu sodelovanju z novo vodilno figuro v Caracasu, da bi zagotovili stabilnost po vojaški operaciji, ki se je odvila 3. januarja. Rodríguezova je v svojem sporočilu poudarila potrebo po konstruktivnem dialogu, kar predstavlja pomemben odklon od prejšnje politike Madura, ki je bil aretiran med vdorom ameriških enot. ZDA so sodelovanje s podpredsednico pogojevale s popolnim izpolnjevanjem njihovih zahtev, s čimer bi se Venezuela izognila nadaljnjemu stopnjevanju vojaškega posredovanja na kopnem.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovil, da ZDA pripravljajo napade na ozemlju Venezuele proti narkokartelom. Poudaril je, da je kopenska intervencija lažja in da poznajo poti trgovine z drogami. Venezuela je zaradi ameriške vojaške prisotnosti v Karibskem morju opozorila Mednarodno kazensko sodišče (ICC) na grožnjo suverenosti.

Španija bo Ukrajini namenila 817 milijonov evrov vojaške pomoči, vključno s 100 milijoni evrov za nakup orožja od Združenih držav Amerike v okviru pobude PURL. Premier Pedro Sánchez je sporočil, da bo Španija kmalu namenila milijardo evrov za nakup vojaške opreme za Ukrajino.

Španski zunanji minister José Manuel Albares se je znašel pod plazom kritik španske desnice, potem ko se je Mehiki opravičil za "bolečino in krivico", ki so jo doživela staroselska ljudstva med osvajanjem in kolonijo. Portparol vlade Madrida, Miguel Ángel García Martín, je celo zahteval njegov odstop, češ da s tem "diskreditira Španijo". Albaresovo priznanje "nepravičnosti" je sprožilo polemike in razdelilo špansko javnost.

Predsednica Mehike, Claudia Sheinbaum, je izrazila zadovoljstvo nad izjavo španskega ministra za zunanje zadeve, Joséja Manuela Albaresa, ki priznava "nepravičnost" do avtohtonih ljudstev med kolonialno dobo. Sheinbaum je to označila kot "zelo pomemben" prvi korak k zgodovinski spravi. Albares je izrazil obžalovanje zaradi "nepravičnosti in bolečine", ki ju je povzročila osvojitev Mehike.

Kralj Felipe VI je na kongresu v Arequipi poudaril pomen enotnosti v času rivalstev, medtem ko je minister za kulturo Ernest Urtasun pohvalil delo Luisa Garcíe Montera v Institutu Cervantes, a se je izognil komentarjem o sporu z RAE. Spor med Instituto Cervantes in Kraljevo špansko akademijo je še vedno prisoten, zaznamoval pa je tudi X. kongres jezika v Arequipi.

Španska nacionalna policija je v Albacetu in Kataloniji aretirala dva mladoletna hekerja, osumljena uhajanja občutljivih osebnih podatkov predsednika vlade Pedra Sáncheza, ministrov, kot sta Margarita Robles in José Manuel Albares, ter članov Nacionalnega obveščevalnega centra (CNI). Kibernetski napad je konec septembra prevzel heker z vzdevkom N4T0X prek svojega kanala Telegram. Preiskava poteka pod tajnostjo na državnem sodišču.

Portugalsko ministrstvo za zunanje zadeve je uredilo vse potrebno, da se bodo štirje portugalski aktivisti, Sofia Aparício, Mariana Mortágua, Miguel Duarte in Diogo Chaves, ki so sodelovali v Flotilli Global Sumud, še danes vrnili v domovino.

Kljub pozivu Donalda Trumpa k prekinitvi bombardiranja, so izraelske sile nadaljevale z napadi na Gazo. Civilna obramba Gaze je poročala o intenzivnih nočnih napadih in topniškem obstreljevanju. Izrael naj bi sicer ustavil vojaške operacije za zavzetje mesta Gaza in zmanjšal aktivnost na tem območju, potem ko so se strani dogovorile.

Slovenija je prepovedala vstop izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju, kot prva država EU, pri čemer se je sklicevala na nalog za aretacijo, ki ga je izdal Mednarodni kazenski sodišče (ICC), s čimer je poudarila svojo zavezanost mednarodnemu pravu.

Po vdoru ruskih dronov v poljski zračni prostor sta se Francija in Nemčija odločili okrepiti poljsko obrambo. Francija je poleg tega poklicala ruskega veleposlanika na zagovor. Danska je ponovila pomen nakupa novega orožja. Poljski veleposlanik v Franciji je opozoril, da Rusija poskuša destabilizirati Poljsko s podžiganjem podjetij in pošiljanjem migrantov na mejo.

Po strelskem napadu v Vzhodnem Jeruzalemu je Izrael napovedal zaostritev odziva na Zahodnem bregu. Premier Benjamin Netanjahu razmišlja o razglasitvi suverenosti nad celotnim ali delom tega ozemlja. Medtem pa se več držav, vključno s Francijo, Avstralijo in Kanado, pripravlja na priznanje palestinske države v Združenih narodih. Britanski premier Keir Starmer se je sestal s predsednikom palestinske uprave Mahmudom Abasom in potrdil načrt Združenega kraljestva za priznanje Palestine, razen če Izrael ne spremeni smeri. Oba voditelja sta izključila vlogo Hamasa in pozvala k prekinitvi ognja v Gazi.

Španski premier Pedro Sánchez je napovedal zakon o embargu na orožje Izraelu in povečanje prispevka agenciji UNRWA za deset milijonov evrov. Španija je odpoklicala tudi svojo veleposlanico v Izraelu, Ano Marío Solomon Pérez, na posvetovanja v Madrid.

Metropolitanska policija je sporočila, da so v soboto aretirali 890 ljudi na protestu proti prepovedi Palestine Action. 17 aretiranih je osumljenih napada na policiste. Protest je organizirala skupina Defend Our Juries.

Španski minister je pozval k izključitvi izraelske kolesarske ekipe iz dirke Vuelta po pro-palestinskih protestih. V Edinburghu so se napovedali načrti policije za proteste v podporo Palestini in proti vojni v Gazi, kjer naj bi protestiralo na tisoče ljudi, zahtevajo pa tudi umik prepovedi skupini Palestine Action. Zaradi protestov skupine Palestine Action, ki je bila prepovedana v Veliki Britaniji, je izraelski proizvajalec orožja Elbit Systems zaprl svojo tovarno v Veliki Britaniji. V Londonu je potekal množičen protest v podporo Palestincem.

Španski minister za zunanje zadeve je izrazil podporo izključitvi ekipe Israel Premier Tech s španske kolesarske dirke Vuelta po protestu propalestinskih protestnikov, ki so prekinili dirko.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pohvalil ekipo Israel-Premier Tech in njenega lastnika Sylvana Adamsa, ker se niso uklonili protestom in pozivom k izključitvi ekipe z dirke Vuelta. Podpora Netanjahuja prihaja po tem, ko je španski zunanji minister izrazil podporo izključitvi ekipe zaradi pro-palestinskih protestov.

ZDA so 4. septembra 2025 uvedle sankcije trem palestinskim organizacijam za človekove pravice, Al Haq, Al Mezan Center for Human Rights in Palestinian Centre for Human Rights (PCHR), ker so podpirale preiskavo Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) proti izraelskim državljanom. Organizacije so obtožene podpiranja prizadevanj ICC za pregon izraelskih državljanov. Izrael se je ZDA zahvalil za uvedbo sankcij. Douglas Alexander je dejal, da mora Združeno kraljestvo sodelovati z izraelskimi in palestinskimi oblastmi.

ZDA so izvedle napad na ladjo v južnem Karibskem morju, ki naj bi tihotapila droge iz Venezuele. Po besedah predsednika Donalda Trumpa je bilo ubitih 11 "narkoteroristov", ki naj bi bili člani bande Tren de Aragua (TDA). Venezuelska vlada Nicolása Madura je posnetek napada označila za ponaredek, ustvarjen z umetno inteligenco. Trump je objavil posnetek napada, ki ga je izvedla ameriška vojska. ZDA trdijo, da so razporedile vojaške sile v Karibskem morju za boj proti mednarodni trgovini z drogami.

Kuba je v Združenih narodih ponovno poudarila svojo podporo palestinski zadevi in se zavzela za trajen, pravičen in splošen mir na Bližnjem vzhodu v skladu z mednarodnimi resolucijami. Hkrati je Španija prek svojega zunanjega ministra Joséja Manuela Albaresa v ZN podprla vzpostavitev palestinske države, poudarjajoč rešitev dveh držav (izraelske in palestinske) kot "edino možno pot do miru".